UVOD
Klekljanje je domača obrt, pri kateri s prepletanjem tankih niti v različnih tehnikah, klekljar-ica s kleklji izdeluje čipko. Čeprav se materiali in dodatki v današnjem času razlikujejo od tistih, ki so jih uporabljali v preteklosti, tehnike in pravila ostajajo enaka. Temo sem si izbrala, ker tudi sama klekljam. Podrobneje sem želela spoznati njen pomen in globje raziskati njeno zgodovino.
RAZPRAVA
Najstarejša poročila o idrijskih klekljaricah in njihovih čipkah segajo v konec 17. stoletja, ko jih je v svojih delih omenjal Janez Vajkard Valvasor. Vsako ugotavljanje starejših dejstev je lahko samo ugibanje, čeprav je znano, da so po Evropi izdelovali čipke že v 16. stoletju, predvsem v Italiji, Dalmaciji in na Nizozemskem. Klekljanje se je v naših krajih rodilo v Idriji, kjer je tudi najbolj prepoznavno. Dokončno se je razvilo v Spodnji Idriji, Trnovskem gozdu, Ljubljani, Selški dolini, Beli Krajini in na Cerkljanskem ter Vojskem. Najbolj pa je bilo razširjeno na Žirovskem.
Klekljale so predvsem ženske in otroci, ki so se veščin začeli učiti že pri mladih letih. Moški so zaradi drugih opravil klekljali le redkokdaj. V drugi polovici 19. stoletja je Ivanka Ferjančič v Idriji odprla čipkarsko šolo (obratuje še danes), v katero so zahajale klekljarice iz širšega območja Idrije. Tam so se učile različnih tehnik ter novih motivov.
Klekljarice uporabljajo različne tehnike klekljanja. Najpogosteje se uporablja slepi ali ozki ris, ki je najlažji, prva tako pa predstavlja osnovo vsem ostalim. Zanj potrebujemo 5 parov klekljev. Eden izmed njih je glavni par, ki povezuje in se prepleta z ostalimi pari v točno določenem zaporedju. Druge tehnike so še: široki ris, sukani ris, ribice, ris z notranjimi ali zunanjimi podstavki, franže, idrijski ris, polpremet z notranjimi postavki, kitica, in še bi lahko naštevali. Vzorce delimo v dve skupini. V prvi skupini so tisti, ki so predstavljeni kot samostojni motivi, npr. rože, živali, košarice s cvetjem ali sadjem, božični okraski, nakit … V drugo skupino pa spadajo motivi, ki predstavljajo dodatek na prtu, ruti, zavesi ali pa se pojavijo kot modni dodatek.
Osnovni pripomočki so:
- z žagovino napolnjena blazina, ki jo najdemo v različnih velikostih,
- lesena košarica, ki se prilega blazini – najdemo v različnih velikostih,
- leseni kleklji – za različne tehnike uporabljamo različno število parov,
- bombažni sukanec,
- nerjaveče bucike,
- papir na katerem je narisan vzorček –zaščitimo ga s plastično folijo, da vzorček lahko večkrat uporabimo,
- kvačka.
V preteklosti so klekljarice uporabljale le bel sukanec (danes je to bombažni sukanec Idrija št. 30), danes pa ga lahko dobimo v različnih barvah. V sodobnejšem klekljanju lahko bombažni sukanec nadomestimo z tanko žico, s plastično vrvico ali metaliziranim sukancem. Pri čipkastem nakitu pa lahko dodamo perlice različnih velikosti.
Klekljarice s svojimi prihodki niso mogle oskrbovati družine, zato je klekljanje predstavljal le dodatek družinskemu proračunu. Ženske so se zbirale, pozimi ob petrolejki in poleti na dvoriščih, in se med klekljanjem pogovarjale, pele, se družile in druga drugo učile novih spretnosti. Klekljale so predvsem za cerkev, denar pa porabile za osnovne življenjske potrebščine. Čipka je bila vedno funkcionalno vključena v življenje oz. v kak izdelek. Nikoli ni bila predstavljena le čipka kot taka – kot »umetnina«. Čipke najpogosteje uporabljamo kot zaključke prtov, prtičkov, zaves. V zadnjem času je čipka dodatek oblekam vrhunske mode. Predstavlja prestižen dodatek, saj krasi najlepše spodnje perilo, ovratnike, večerne kostume, rokavice zapestnice in celo čevlje prestižnih znamk.
ZAKLJUČEK
Klekljanje se danes ohranja kot ljudski običaj. Klekljarskega znanja otroci, ženske, moški … niso posredovali le v šolah in na tečajih. Marsikje se je prenašalo iz roda v rod, tako da so starejši učili mlajše. Tudi sama sem obiskovala krožek klekljanja, dosegala uspešne rezultate na tekmovanjih, obiskala poletno šolo klekljanja, vendar sem šele zdaj spoznala, kako pomembno vlogo nosi. Povezuje nas z zgodovino slovenskega naroda, ter hkrati ohranja slovensko tradicionalno obrt.
SUMMARY
Lacemaking is home craft. It is very known for Slovenian land. It develop in Idrija in the end of the 17th century. Lace is made by hand with thread wound on bobbins. The lacemakers were mostly women and children, who started learning at the age of five. We know different bobbin lace techniques. One of the easiest is called »ozki ris«. Basic accessories for lacemaking are pilow full with sawdust, basket, cotton in defferent colours, wooden bobbins, stainless pins, paper with pettern and crochet hook. The lacemakers were making laces for churches. With money they bought basic vital accessories. Lace is most often used as finishes for napkins and curtains. Lately, it has also been using for collars, evening costumes, glove bracelets and even shoes.
BESEDILNI VIRI:
BOGATAJ, Janez, 1989, Domače obrti na Slovenskem: Čipkarice, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 0013989632
BOGATAJ, Janez, 1992, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem: Dediščina domačih mojstrov in obrtnikov, Ljubljana: Prešernova družba, 31725056
Neznani avtor, 2012, Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin: Klekljanje, kamra.si. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/klekljanje.html . [Citirano: 12.12.2020, 12:23:40]
Neznani avtor, 2020, Klekljanje, sl.wikipedia.org/. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Klekljanje [Citirano: 12.12.2020, 12:25:55]
SLIKOVNI VIRI:
Slika 1: Dokumentacija SEM, Prenos klekljarskega znanja in veščin z generacije na generacijo, etno-muzej.si. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/files/3c_31-22_0.jpg [Citirano: 14.12.2020, 23:01:55]
Slika 2, PETERNELJ, Jani, 2013, Klekljarica pri delu, sl.wikipedia.org. Dostopno na spletnem naslovu: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/77/Idrija-klekljarica.jpg [Citirano: 14.12.2020, 23:05:33]
Slika 3, PETELINŠEK, Tamino, 2019, brez naslova, gov.si. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Novice/69551582_2362573067125362_2988341509008392192_o.jpg [Citirano: 14.12.2020, 23:09:43]